Ajdovski gradec

Nad vasjo Vranje severovzhodno od Sevnice leži na podolgovatem 445 m visokem kopastem griču znamenita poznoantična in zgodnjekrščanska naselbina Ajdovski gradec iz 5. – 6. stoletja.

Na Ajdovskem gradcu je v času preseljevanja ljudstev živelo romanizirano staroselsko prebivalstvo. Zaradi skrite lege hriba in njegove utrjenosti v nepomembni stranski dolini Save je bilo Vranje že vnaprej določeno kot pribežališče v negotovih časih preseljevanja ljudstev. Mimo Vranja je proti Celju potekala rimska cesta. V rimski dobi je pripadala tukajšnja pokrajina provinci Norik, in sicer mestnemu področju Celeia (Celje), ki je bila hkrati tudi sedež škofije.

V njenem središču sta stali dve eno ladijski cerkvi. Osrednje mesto na vrhu Ajdovskega gradca je zavzemala zgornja cerkev – bazilika. Na nekoliko nižji terasi je stala spodnja cerkev, ki je bila sočasno zgrajena. V njej sta ohranjena škofovski sedež in polkrožna klop za duhovnike. Ob njej je bila postavljena krstilnica s šesterokotno krstilno kotanjo. Cerkvene stavbe je obdajalo sedem stanovanjskih hiš in vodni zbiralnik s prostornino 120.000 litrov.

Tovrstni so poznani z večine raziskanih utrdb, vendar je tukajšnji nekaj posebnega. Srečno naključje je hotelo, da se je v stalni vodi nepropustnega zbiralnika ob opustitvi naselbine ohranila celotna lesena konstrukcija, katere ostanke je voda odlično konzervirala. Najdeni so bili deli lesene strešne konstrukcije in ploščadi nad zbiralnikom Ter številni drugi leseni predmeti: iz enega kosa izdolbeno leseno korito, vedra, kolesce s škripca, lestev in cevi. Zbiralnik za vodo je tako znotraj poznoantičnih utrdb najbolj celovito znan objekt, razumljiv v vseh tehničnih nadrobnostih.

Naselbino je obdajalo obzidje z obrambnimi stolpi. V hišah so arheologi izkopali številne predmete za vsakdanjo rabo: lončenino, vretenca za prejo, rožene glavnike, kamnite žrmlje, tehtnice in različno orodje. Med najdbami izstopa bronasta utež v obliki boginje Lune (na naslovni strani), posrebrena skleda tehtnice, srebrna igla – pisalo, amfore kot merniki tekočine in možnar kot mera za razsuto blago (žito, sol). Med stavbami izstopa južno od zgornje cerkve tudi manjša zgradba kvadratne oblike, ki je nedvomno funkcionalno povezana s cerkvijo in zraven ležečim domnevnim bivališčem škofa, saj je bila v celoti centralno ogrevana.

Ajdovski gradec je bil dvakrat nasilno opustošen, kar sta pri izkopavanjih pokazali dve plasti žganine in pepela. Prvi požig je mogoče povezati z roparskim pohodom Hunov na Oglej in Rim, drugi požig in dokončno uničenje naselbine pa s prihodom naših prednikov Slovanov v drugi polovici 6. stoletja.

Ajdovski gradec velja za enega največjih starokrščanskih središč na območju Alp in Podonavja. Hkrati je na Ajdovskem gradcu najbolj celovito raziskano naselje iz obdobja preseljevanja ljudstev pri nas in jo lahko primerjamo z naselbinami kot so Rifnik pri Šentjurju, Ajdna nad Potoki in Veliki Korinj. Skupaj z njimi je zadnji glasnik rimske civilizacije na slovenskem ozemlju.

Viri:
– Peter Petru: Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, 1975
– Timotej Knific: Ajdovski gradec pri Sevnici. V: Arheološki pregled, 1987
– Timotej Knific, Drago Svoljšak: Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici. V: Arheološka najdišča, 1991
– Slavko Ciglenečki: Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici. V: Polis Norikon, Podsreda, 1992

 

Popratni sadržaj

Poleg vznemirljive zgodovine arheološkega parka pa lahko sodobnim obiskovalcem ponudimo tudi moderne vsebine, ki na privlačen način prikažejo življenje gradiščarjev v času obstoja naselbine. Tukaj niso samo goli zidovi in ruševine, pač pa se dogaja veliko stvari.

Na Ajdovskem gradcu potekajo vodeni ogledi za najavljene skupine, animirani ogledi za otroke, izkustvene arheološke delavnice za vse nadobudneže, ki bi na pristen in doživet način želeli spoznati, kako so nekoč ljudje živeli na tem območju in s čim vse so se ukvarjali. V programih boste uživali tako stari kot mladi, saj boste lahko zmleli moko na ročnem mlinu, mikali volno z železnim glavnikom, tkali na statvah, se na voščeno tablico podpisali s stilusom in še marsikaj…. ali pa spoznali Krjavlja in njegovo kozo, gozdnega moža ter domačijo Muce Copatarice in njeno najslavnejšo stanovalko. Ker pa prazen žakelj ne stoji pokonci, in nas resno arheološko delo lahko precej utrudi, ali pa naredi lačnega in žejnega, se lahko okrepčamo v bližnji soseščini na kateri izmed številnih kmetij, ki se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.


EU